Italijanska vlada je podpisala 300 milijonov dolarjev vreden posel za nakup dveh letal za elektronsko napadanje EA-37B Compass Call, potem ko so ZDA odobrile posel leta 2024. Italijanske zračne sile naj bi prejele ti letali, ki jih bo dobavilo podjetje L3Harris Technologies. Letali EA-37B Compass Call temeljita na platformi Gulfstream G550.

Avstralija in Velika Britanija sta podpisali zgodovinsko 50-letno pogodbo, ki krepi sodelovanje v okviru partnerstva za jedrske podmornice AUKUS. Dogovor zajema sodelovanje pri gradnji in obratovanju podmornic tipa SSN-AUKUS, kar predstavlja pomemben korak pri izpolnjevanju varnostnih zavez zavezništva.

Avstralija in Velika Britanija sta podpisali nov 50-letni obrambni sporazum, ki utrjuje njuno sodelovanje v okviru tripartitnega varnostnega partnerstva AUKUS s ZDA. Dogovor potrjuje zavezanost načrtu za opremljanje Avstralije z jedrskimi podmornicami, kljub reviziji tripartitnega pakta.

Turčija in Indonezija sta sklenili zgodovinski dogovor v vrednosti 10 milijard dolarjev, s katerim bo Indonezija pridobila 48 turških lovcev KAAN pete generacije. S tem postaja Indonezija prvi tuji operater tega naprednega vojaškega letala, ki ga Turčija razvija že skoraj desetletje. Posel predstavlja največji obrambni izvoz v zgodovini Turčije in pomemben korak v modernizaciji indonezijskega zračnega vojskovanja, ki bo vplival na zračno ravnovesje v jugovzhodni Aziji.

Airbus Defense and Space in Turkish Aerospace Industries (TAI) nadaljujeta sodelovanje za dobavo do 30 novih naprednih trenažnih letal Hürjet španskemu vojaškemu letalstvu. Dogovor je sledil podpisu memoranduma o soglasju na obrambni sejmu FEINDEF v Madridu maja. Airbus je že oktobra 2020 izrazil namen razviti novo trenažno letalo, imenovano AFJT, ki naj bi nadomestilo letala F-5M Tiger v španskem vojaškem letalstvu za prehodno usposabljanje pilotov.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Jemenska vlada je uradno prekinila obrambni sporazum z Združenimi arabskimi emirati (ZAE) in zahtevala takojšen umik njihovih vojaških sil iz države. Predsednik predsedniškega sveta Rašad al Alimi je v svojem nagovoru sporočil, da zavezništvo med jemensko vlado, Savdsko Arabijo in Emirati v boju proti uporniškim Hutijem ne obstaja več. Ta nepričakovana poteza pomeni močno zaostritev odnosov med nekdanjimi ključnimi zavezniki, ki so se od leta 2015 skupaj borili proti proiranskim upornikom. Prekinitev sodelovanja razkriva globoka nesoglasja znotraj mednarodno priznane koalicije, kar bi lahko bistveno vplivalo na nadaljnji potek jemenske državljanske vojne. ZAE so v preteklosti podpirali predvsem separatistične sile na jugu države, kar je večkrat povzročilo napetosti z osrednjo vlado v Adnu. Odločitev o izgonu emiratskih enot bi lahko spremenila varnostno dinamiko v regiji, zlasti v strateško pomembnem Adenskem zalivu in ob prelivu Bab al Mandeb, kjer so Hutiji v zadnjem času stopnjevali napade na trgovske ladje.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Pakistana Ishaq Dar je opravil telefonski pogovor s savdskim zunanjim ministrom princem Faisalom bin Farhanom. Sogovornika sta obravnavala aktualne regionalne razmere in zadnji diplomatski razvoj dogodkov, pri čemer sta izmenjala tudi novoletna voščila. Pogovor je sledil stopnjevanju napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE) zaradi incidentov v Jemnu, kjer je savdska koalicija napadla tarče v pristanišču Mukalla. Pakistan je v pogovoru potrdil svojo zavezanost strateškemu partnerstvu s Savdsko Arabijo, s katero je septembra podpisal sporazum o medsebojni obrambi. Istočasno se je Dar pogovarjal tudi z uzbekistanskim zunanjim ministrom Bakhtiyorjem Saidovom. Strinjala sta se o krepitvi dvostranskih vezi in potrdila obisk uzbekistanskega predsednika v Pakistanu, ki je načrtovan za februar 2026. Pakistan v teh pogovorih nastopa kot pomemben regionalni akter, ki poskuša ohraniti stabilnost sredi zaostrenih odnosov med ključnimi zalivskimi državami, hkrati pa širi svoje gospodarsko in politično sodelovanje v Srednjo Azijo.